ENERGIJA

ENERGENTI

FOSILNI VIRI ENERGIJE

Marsikdaj se ne zavedamo, kolikšen pomen ima energija v našem vsakdanjem življenju. Ko zjutraj prižgemo luč, pristavimo kavo ali čaj, se stuširamo s toplo vodo in se z avtomobilom odpeljemo v službo, vsakokrat znova, a vsakič v drugačni obliki, uporabljamo energijo, ki je ne ustvarjamo sami, temveč jo preko različnih medijev jemljemo iz okolja in uporabimo, da je naše življenje lažje in udobnejše.

Seveda vsa živa bitja iz narave pridobivajo energijo za življenje s prehranjevanjem, a človek jo usprešno pridobiva in uporablja tudi drugače, že odkar je prvič ukrotil ogenj in začel uporabljati posušen les dreves ali drugih rastlin, kar danes imenujemo s sodobnim izrazom "biomasa", da je ogrel svoje bivališče, ponoči osvetlil svoj prostor in prestrašil naravne sovražnike ter si z njim pripravljal hrano.

Odtlej je pridobivanje energije za uporabo v druge namene, kot le za osnovne življenske organske funkcije, doživljalo rast in razvoj.

Kot omenjeno, so bili prvi energenti, ki jih je človek uporabljal za proizvodnjo energije za svoje namene, naravnega, organskega izvora (les, naravna, iz rastlin pridobljena olja ipd.), in šele ob nastopu industrijske dobe, ko so bili odkriti in uspešno uporabljeni premog, nafta in zemeljski plin, se je pričela uporaba energentov, ki so sicer vsi prav tako naravnega izvora, vendar v času toliko v preteklosti, da jih ne štejemo mednje, temveč so dobili svoje ime, in jih imenujemo viri energije fosilnega izvora.

Viri energije fosilnega izvora (premog, nafta, zemeljski plin) so prinesli mnoge prednosti, kot so na primer večja koncentriranost energije, primernost za množično uporabo, cenovna ekonomičnost uporabe ipd., vendar, kot vedno bolj ugotavljamo zlasti v zadnjih desetletjih, tudi mnoge slabe, kot sta onesnaževanje okolja ter segrevanje ozračja, nenazadnje pa ob vedno večji odvisnosti človeštva od pridobivanja energije iz fosilnih virov tudi nevarnost izčrpanja in izrabe.

DEFINICIJA OVE

Obnovljivi viri energije (OVE) so tisti viri, ki jih je človek uporabljal že pred začetkom industrijske dobe, in zato pravzaprav kot pojavna oblika ne predstavljajo prav ničesar novega. V nasprotju z neobnovljivimi viri, kot so fosilna goriva (nafta, premog, zemeljski plin), ki obstajajo le v omejenih količinah in jih z uporabo porabljamo, tako da so njihove zaloge vedno manjše, so obnovljivi viri takšne narave, da jih je na voljo vedno dovolj in je mogoče pričakovati, da jih bomo lahko uporabljali še v nedogledni prihodnosti.

VRSTE OVE

Velika večina obnovljivih vrst energije nastaja naposredno ali posredno zaradi energije sonca, ki s sevanjem prihaja v zemeljsko atmosfero in se shranjuje na različne načine. Tipične oblike takšne energije so energija vetra, energija vode (ki sprejme največ energije sonca), energija biomase, ki energijo shranjuje s pomočjo s sončnimi žarki vzpodbujenih in poganjanih rastnih procesov, in seveda sama sončna energija, ki jo je mogoče uporabljati tudi neposredno. Ob virih, ki so posredno ali neposredno posledica sevanja sonca, štejeta med obnovljive vrste energije še energija plimovanja in geotermalna energija, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje.

OVE V UPORABI

V letu 2004 je znašal delež obnovljivih virov v proizvodnji celotne svetovne energije 13,1 % [1]. Največji delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov, zavzema energija biomase, ki je bila pred odkritjem in uporabo fosilnih in drugih neobnovljivih virov tudi glavni in dolgo edini vir energije (skoraj 80 %), sledi ji energija, pridobljena z izkoriščanjem energije vode (hidroenergija). Vendar podatki o deležu rasti uporabe posameznih vrst energije v letih med 1974 in 2004 kažejo drugačno sliko. Medtem ko je povprečna letna rast uporabe biomase (2,1 %) nekoliko nižja od povprečne letne rasti celotne proizvodnje energije (2,2 %), je znašala letna rast proizvodnje energije z direktno uporabo sonca 28,1 %, s čimer sledi rasti proizvodnje energije z uporabo vetra (48,1 %), ki je z omenjenim deležem vodilna v skupini.
^[1]International Energy Agency (2007). Renewables in global energy supply: An IEA facts sheet, OECD, p. 3.

ODVISNOST OD UVOZA ENERGIJE

ONESNAŽEVANJE IN SEGREVANJE

IZČRPANJE FOSILNIH VIROV

Več razlogov je, zakaj mednarodne skupnosti in organizacije, vlade držav in druge organizacije spodbujajo razvoj tehnologij za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in njeno uporabo. Prvi izmed razlogov se je pojavil v sedemdesetih letih, v času tako imenovanih "naftnih" kriz, ko je postalo očitno, da velika, hkrati pa še hitro rastoča uporaba virov fosilnega izvora, ki v veliki meri izvirajo iz držav Bližnjega vzhoda, za tiste države oz. skupnosti, ki takšnih virov same nimajo na razpolago, povzroča odvisnost in tveganje tako v gospodarskem kot političnem smislu.

Drug, predvsem v zadnjih letih vedno bolj očiten razlog, so očitne spremembe v podnebju in naraščajoča stopnja onesnaženosti okolja, ki se v veliki meri pripisuje nečisti uporabi fosilnih goriv za proizvodnjo energije.

Tretji razlog je očiten že iz izraza "neobnovljivi viri", saj se njihova razpoložljivost z uporabo manjša in je pričakovati, da bodo zaloge izčrpane že v dokaj bližnji prihodnosti, kar pa lahko ob nepripravljenosti naše družbe na tak razplet predstavlja nepojmljiv šok in krizo velikih razsežnosti.

Vendar cena z uporabo nekaterih obnovljivih virov pridobljene energije še vedno močno presega ceno tiste, ki je pridobljena iz konvencionalnih, in je zato za glede prej navedenih problemov povprečno ozaveščenega uporabnika nezanimiva ali celo v celoti nedostopna. To pa ne velja za nekatere tehnologije, ki ob skrbnem preračunu že dosežejo in prehitijo cenovno raven konvencionalnih tehnologij. Skupina tehnologij, ki med drugim upošteva tudi cenovno dostopnost za uporabnika, se imenuje "mehke energetske tehnologije".

Mehke energijske tehnologije niso preprosto tehnologije za uporabo obnovljivih virov pri proizvodnji energije, temveč morajo izpolnjevati tudi nekatere v nadaljevanju navedene posebne kriterije.

• uporabljajo obnovljive vire energije,
• so raznolike in v danih okoliščinah oblikovane za maksimalno učinkovitost,
• so fleksibilne in razumljive,
• so skladne s potrebami končnega uporabnika v smislu velikosti in
• so skladne s potrebami končnega uporabnika v smislu kvalitete.

SOLARNI KOLEKTORJI

SONČNI KOLEKTORJI SL in NSL TINOX pretvarjajo energijo direktnega sevanja sonca v toploto, ki jo shranjujemo v zalogovniku toplote in nato uporabimo za ogrevanje glede na potrebe, ali pa neposredno ogrevajo sanitarno vodo v grelniku vode za uporabo v gospodinjstvu ali gospodarski dejavnosti. Tak način pridobivanja energije ustreza opredelitvi aktivne neposredne uporabe energije sonca in je v obratovanju skorajda zastonj oz. so stroški pridobivanja v obratovanju zanemarljivi. Prav tako ustreza vsem zahtevam za uvrstitev med mehke energijske tehnologije; ob zmerni razširjenosti uporabe, predvsem v razvitejših državah, pa tudi drugod, je pričakovati rast pridobivanja energije na tak način tudi v prihodnosti.

TOPLOTNE ČRPALKE

TOPLOTNE ČRPALKE TČ2PL, TČ3PL IN STČ s pomočjo uporabe električne energije odvzemajo toploto iz zraka okolja, v katerem so postavljene, in jo prenašajo v zalogovnik toplote ali pa neposredno ogrevajo sanitarno vodo v grelniku vode. Tak način pridobivanja energije ustreza posredni uporabi energije sonca, saj se sončna energija najprej zadrži v segretem zraku, nato pa z izvzemanjem prenese na ogrevalno tekočino ali sanitarno vodo glede na potrebe. Tehnologija toplotnih črpalk prav tako ustreza opredelitvi mehkih energijskih tehnologij in je stroškovno ekonomična ter zanimiva za vsakogar, ki ob skrbi za trajnostni razvoj in čisto okolje rad tudi prihrani pri izdatkih za ogrevanje.

IZDELKI ZA PODPORO OGREVANJU

IZDELKI ZA PODPORO OGREVANJU Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE so drugi izdelki, ki jih ponujamo v okviru svojega proizvodnega programa, namenjeni pa so neposrednemu ogrevanju ali podpori ogrevanju tako s konvencionalnimi kot obnovljivimi viri energije. To so ZALOGOVNIKI TOPLOTE, ki jih potrebujemo za optimiranje učinkovitosti ogrevanja, premoščanje časa, ko vir energije ni na voljo, energija pa je kljub temu potrebna, s shranjevanjem toplote in integracijo celotnega ogrevalnega sistema v eno povezano enoto, ter GRELNIKI VODE, ki so neposredno priključjeni na sončne kolektorje, toplotne črpalke, kotle na biomaso ali proizvajalce toplotne energije s konvencionalnimi viri, kot so oljni in plinski kotli, ter so namenjeni neposrednemu ogrevanju sanitarne vode. Obe omenjeni skupini izdelkov sta v smislu energijske učinkovitosti z ustrezno izolacijo optimirani za minimiranje toplotnih izgub pri shranjevanju energije.